Asụsụ ala
Cuối, nke a maara dị ka Thổ, [1] bụ ụyọkọ olumba na-asụ gburugburu ndị Thổ 70,000 na Vietnam na puku di na nwunye na Laos, tumadi na mpaghara Bolikhamsai na Khammouane .
fonology
[dezie | dezie ebe o si]Olumba Làng Lỡ
[dezie | dezie ebe o si]Consonants
[dezie | dezie ebe o si]Ngwakọta ngwa ngwa nke olumba Làng Lỡ, dị ka Michel Ferlus zoro aka na ya:
- [ʈ] is found in Vietnamese loanwords with initial /ʈ/ (orthographic ⟨tr⟩)
- [β ð ɣ ˀð] originate in the borrowing of segments from a variety of Vietnamese that existed several centuries ago.
Udaume
[dezie | dezie ebe o si]Diphthong nke Cuối Làng Lỡ | iə | ɨə | uə | eə | oə |
---|
Ụda
[dezie | dezie ebe o si]Enwere ụda asatọ na Làng Lỡ. A na-ahụ ụda 1 ruo 6 na syllable sonorant-ikpeazụ (aka 'live' syllables): syllables na-agwụ na ụdaume, ọkara ụdaume ma ọ bụ imi. A na-ahụ ụda 7 na 8 n'ime mkpụrụokwu mgbochi-ikpeazụ (aka 'kwụsị' syllables), na-ejedebe na -p -t -c -k. Nke a bụ usoro atụnyere nke Vietnamese.
Okwu okwu
[dezie | dezie ebe o si]Ihe omuma a sitere na ndekọ okwu Cuoi Cham na Mon-Khmer Etymological Dictionary.
Ntụaka
[dezie | dezie ebe o si]nakwa dị ka n'ihu a okwu-ikpeazụ consonant. Dịka ọmụmaatụ, akpọ ateg ("nakwa dị ka n'ihu a okwu-ikpeazụ consonant. Dịk
- ↑ The Vietic Branch. sealang.net.
Ọgụgụ ọzọ
[dezie | dezie ebe o si]- Nguyen, Huu Hoanh and Nguyen Van Loi (2019). Tones in the Cuoi Language of Tan Ki District in Nghe An Province, Vietnam. The Journal of the Southeast Asian Linguistics Society 12.1:lvii-lxvi.