Gaa na ọdịnaya

Clelia Durazzo Grimaldi

Shí Wikipedia, njikotá édémédé nke onyobulạ

 

'Clelia Durazzo' Grimaldi (1760-1830), nke a makwaara dị ka Clelia Dorazzo, bụ onye na-ahụ maka ihe ọkụkụ na Marchesa na Genoa, Ịtali.

Oge ọ malitere

[dezie | dezie ebe o si]

Ọ bụ ada Giacomo Filippo Durazzo na nwunye ya, Maddalena Pallavicini. Nna ya bụ onye otu n'ime ezinụlọ ndị Genoese kachasị ama ama, yana onye ama ama na onye na-agụ akwụkwọ na-agụ akwụkwọ n'onwe ya. E webatara Durazzo n'ọmụmụ ihe ọmụmụ botany site n'aka nwanne nna ya Ignazio Durazzo, onye tọrọ ntọala ọtụtụ ubi n'ime obodo, yana n'ime ụlọ ya dị n'ime ime obodo..[1]

Akụkọ ndụ

[dezie | dezie ebe o si]

Mgbe ọ lụsịrị Giuseppe Grimaldi, onye otu House of Grimaldi. Ọ raara onwe ya nye ọmụmụ nke botany, na 1794 guzobere ogige botanical nke onwe ya, Giardino botanico Clelia Durazzo Grimaldi na ala nke ebe obibi ya, Villa Durazzo-Pallavicini . [2] Ọ chịkọtakwara ihe dị ka 5,000 nke osisi n'ime herbarium, wee nye Civico Museo Doria di Storia Naturale di Genova.

Ihe edeturu na ntụaka

[dezie | dezie ebe o si]
  1. Beretta (2007). Linnaeus in Italy: The Spread of a Revolution in Science (in en). Science History Publications/USA, 20–22. ISBN 978-0-88135-393-8. 
  2. Alizeri (1846). Guida Artistica Per la Città Di Genova (in it). Gio. Grondona, 159–160. 

Ịgụ ihe ọzọ

[dezie | dezie ebe o si]
  • Angela Valenti Durazzo, I Durazzo da schiavi a dogi della Repubblica di Genova, Genoa 2004.
  • Luca Leoncini, Da tintoretto na Rubens. . Capolavori della Collezione Durazzo, Skira, Genoa 2004.