Dibi (nri)

Shí Wikipedia, njikotá édémédé nke onyobulạ

Dibi bụ nri ndị obodo Senegal ya na obodo Gambia nke nwere anụ e siri esi (nke na-abụkarị nwa atụrụ) nke a na-eme ka ọ dị ụtọ ma bepụ ya. A na-ejikarị ya na yabasị e siri esi, mustard, ya na achịcha. A na-akpọ ụlọ oriri na ọṅụṅụ ndị na-enye dibi "dibiteries". Ndị na-ere ahịa n'okporo ámá na Senegal na-ejikarị Dibi eme ihe.[1] Ọtụtụ dibiteries na isi obodo Senegal nke Dakar bụ ndị mba ọzọ, ọkachasị site na ndị Hausa nke Naijiria.[2] "Dibi" bụ okwu Wolof nke ana akpokwazi barbecue.

Dibi ekwesịghị ịgbagwoju anya na "dibi Hausa", okwu ndi Senegalese maka suya. A na-esi ma dibi suya n'elu ite maọbụ n'ọkụ ọkụ, mana a naghị ebibi dibi n'ụzọ dị nro dịka suya maọbụ na-etinye dibi marinated na kankankan spice. Enwere ike ịtụ nwa atụrụ zuru oke site na dibiteries ụfọdụ ma were ya dịka nri dị ụtọ. A na-akpọ isi nwa atụrụ dum méchoui. Méchoui bụ ụdị nri Maghrebi nke e webatara na obodo Senegal site na Mauritania. A na-ejikarị ahịhịa ahịhịhịa, ahịhọta nke ndi French, maọbụ tomato na salad lettuce.[3]

Hụkwazi[dezie | dezie ebe o si]

Edensibia[dezie | dezie ebe o si]

  1. Dibi. Encyclopædia Britannica. Retrieved on 2021-06-29.
  2. Bantyii Dibiterie. Atlas Obscura. Retrieved on 2021-11-03.
  3. I Call Dibi!. Southern Foodways Alliance. Retrieved on 2021-11-04.