Ebe Ngosi Ihe Ochie na Akụkọ Ihe Mere Eme nke Ọdịda Anyanwụ Afrịka

Ndị dike ihe ngosi nka nka na ihe mere eme nke Omenala Ọdịda ụdị Africa ( French </link>), akpụchiri dị ka Mahicao, bụ ụlọ ngosi ihe mgbe ochie dị na Djilor, Senegal.  A na-arara ụlọ ihe ngosi mgbe ochie ahụ iji ihe ihe ndị eze omenala West Africa

Akụkọ ihe mere eme

Emere ihe ngosi nka na 2018. [1] Ndị nwe ihe ngosi nka nwere ihe owuwu na mkpokọta ya chịkọtala ihe dị ka ike nde CFA franc Boris ise.  [2] Reginald Groux chị ego nke ihe ngosi nka nke West Africa.  [3] Groux dị ndịkọta arịa na omenala Africa dị iche iche ụdị 2009. Na 2020, African Diplomatic Academy ozi na ụlọ ihe ngosi nka.  Ndị nwe nke nwe ụlọ ngosi mgbe ochie dabere na ihe owuwu ndị Sudan.  Onye ahụ ụlọ ngosi mgbe ochie, Reginald Groux kwuru na otu n'ime oge nke ihe ngosi nka bụ ụdị ihe mere eme nke mpaghara dị iche nke kọntinent ahụ nye ndị Africa.

Nchịkọta

Ihe ngosi ihe nka sitere na oge Saharan Neolithic ruo etiti abalị nke 20. Ndị ihe ngosi nka nwere ihe oyiyi terracotta sitere na ike awụ nke isii BC.  Na mgbakwunye na ihe ngosi nka nwere ihe eji eme emume na nkpuchi.  Ndị ihe ngosi nka nwere ihe ngosi na ndị na-ekiri ihe mere eme nke mpaghara nke Africa dị ka ọdụ mmiri Chad, na ihe na nnukwu ibu nke mpaghara Sahel .  Na mgbakwunye, ọ na-egosi ihe ngosi na metallurgy Sudanese ngosi ngosi 1500 BC.  [1] Otu n'ime ihe ochie ochie na ụlọ ngosi mgbe ochie bụ Saharan biface prehistoric.  Ndị Eze nka nwere olili olu nke ndị Dogon, ocheeze Ibo si Nigeria, ụmụ bebi ọkụ, ngwá ọrụ a pịrị apị yana ihe oyiyi si Mali àmà na-akpa afọ nke 14. [2] Ndị eze ihe ngosi nka agha, ngwa egwu na  akwa.  [3] Ndị dike ihe ngosi nka nwere ihe dị ka arịa 500. [4] na-arụ na nke ahụ, ụlọ ihe ngosi ihe ngosi ọrụ oge ochie na ihe ọkpụkpụ, yana uwe masquerade.  [5] Ezi ihe ngwere nka na- akarakwa ihe ngosi Tyi Wara nke osisi