Thieboudienne

Shí Wikipedia, njikotá édémédé nke onyobulạ
Thieboudienne
culinary speciality
obere ụdị nkefish dish Dezie
mba/obodoSenegal Dezie
mba osiSenegal Dezie
heritage designationintangible cultural heritage Dezie
intangible cultural heritage statusRepresentative List of the Intangible Cultural Heritage of Humanity Dezie
kọwara na URLhttps://ich.unesco.org/en/RL/01748, https://ich.unesco.org/fr/RL/01748, https://ich.unesco.org/es/RL/01748 Dezie
WikiProject na-elekọta yaWikiProject Intangible Cultural Heritage Dezie

Tiep ma ọ bụ thieb bụ nri ọdịnala sitere na Senegal nke a na-eri na Guinea-Bissau, Guinea, Mali, Mauritania, na Gambia. Ọ bụ nri mba na Senegal.[1] A na-eji azụ, osikapa na tomato sauce esi n'otu ite akwadebe ụdị tiep a na-akpọ thieboudienne ma ọ bụ chebu jen (Wolof: ; French: thiéboudiène). E nwekwara tiep yappa (nke nwere anụ) na tiep ganaar (nke nwere ọkụkọ). Ihe ndị ọzọ na-agụnyekarị yabasị, karọt, kabbaji, japu, ose ọkụ, oroma na mmanụ ahụekere, na cubes ngwaahịa.

N'akụkọ ihe mere eme, a na-ekwukarị na obodo Saint-Louis, na narị afọ nke iri na itoolu. Aha nri ahụ sitere n'okwu Wolof nke pụtara 'osikapa' (ceeb) na 'azụ̀' (鱼).[2] Na Pulaar a maara ya dị ka maaro e liddi ('osikapa na azụ'). A na-enye ya na nnukwu efere na osikapa n'ala na azụ, na-abụkarị grouper ọcha (Epinephelus aeneus), na akwụkwọ nri, ọtụtụ n'ime ha dum, debere n'etiti. Tiep nwere ihe yiri ya nke ukwuu n'ihe ndị mejupụtara ya, ngosi ya, na ihe ọ pụtara na Maghrebi couscous.

Dị ka omenala si dị, a na-eri ya n'ime nnukwu efere ọha na eze na aka. Ọ bụkwa ihe nnọchianya nke Senegalese terranga (ile ọbịa): ezinụlọ, ndị enyi na ndị ọbịa na-eleta na-ezukọta gburugburu otu efere (nke a na-akpọ bolus) nke onye ọ bụla na-eri site na ya site na iji spoon (couddou Pulaar) ma ọ bụ otu achịcha.

A na-eche na nri a ma ama n'Ebe Ọdịda Anyanwụ Afrịka a maara dị ka jollof sitere na thieboudienne, mana a na-ejikarị anụ eme ya karịa azụ, a na-agwakọta osikapa n'ime ihe ndị ọzọ.[3]

Nri Gullah osikapa na-acha ọbara ọbara yiri thieboudienne, na-atụ aro ụzọ nri si West Africa na uwa ọhụrụ site n'aka ndị ohu Africa na ụmụ ha. Dị ka thieboudienne, e nwere ọdịiche dị iche iche nke osikapa na-acha ọbara ọbara na Gullah / Gechee ihe nketa omenala Corridor, gụnyere Savannah osikapa na acha ọbara ọbara na Charleston osikapa na acha ọbara ọbara.[4][5]

Nchịkọta nri[dezie | dezie ebe o si]

Ọ bụ nkwadebe nke azụ ọhụrụ ma ọ bụ nke a mịrị amị, na osikapa (osikapa Wolof), nke e ji akwụkwọ nri (dị ka akpu, ugu, cabbage, karọt, turnip, ma ọ bụ eggplant) sie, parsley, tomato paste, ose, galik na yabasị. N'ịbụ nke e ji azụ mee na mbụ, a na-ahụkarị ya na anụ ehi ma ọ bụ ọbụna ọkụkọ.

Mgbanwe dị iche iche[dezie | dezie ebe o si]

Site na mba[dezie | dezie ebe o si]

N'ịbụ nke sitere na Senegal, usoro nri ọdịnala gụnyere azụ, osikapa, tomato na yabasị. Otú ọ dị, a na-eri tiep n'ọtụtụ mba dị na West Africa. Dabere na mba, usoro nri na ihe ndị e ji esi nri na-agbanwe ọbụna usoro isi nri nwere ike ịdị iche. Na Mali, a maara tiep dị ka 22h, nri nwere ọkụkọ, osikapa na akwụkwọ nri dịka tomato na yabasị. Ụdị tiep ọzọ bụ jollof ma ọ bụ djolof (n'asụsụ Wolof, asụsụ mba) osikapa a na-akpọkwa benachin nke pụtara 'otu ite' na Wolof. Ọ bụ nri a ma ama karịsịa na Naijiria na Ghana. Na Cameroon na Ivory Coast a na-akpọ nri ahụ riz gras. Ihe ndị mejupụtara ya yiri ihe ndị e ji eme nri mbụ ahụ tinyere tomato, osikapa na yabasị.

A na-eji anụ ehi, osikapa na akwụkwọ nri eme tiep.

Site n'agbụrụ[dezie | dezie ebe o si]

Agbụrụ dị iche iche nke Senegal nwere ọdịiche nke ha na nri na iri nri, nke na-emetụta ma ọ bụ site na ịdị nso n'oké osimiri ma ọ bụ omenala nke nomadism na ịzụ ehi. Dịka ọmụmaatụ, ndị si n'ebe ndịda Senegal na-agbakwunye ụfọdụ kouthia, [nkọwa dị mkpa] ebe ndị si Dakar na Saint-Louis ga-eji mkpụrụ obi (Wolof).


A na-eji osikapa, azụ na akwụkwọ nri eme tiep (azụ̀).

Nsụgharị ndị ọzọ[dezie | dezie ebe o si]

Nsụgharị ndị ọzọ nke aha ahụ gụnyere: ceebu jen, cee bu jen, ceeb u jen, thebouidienne, theibou dienn, thiebou dienn، thiebou dinne, thiébou dieune, tíe biou dienne, thieb-ou-djien, thiebu djen ma ọ bụ osikapa na azụ.[2]

Hụkwa[dezie | dezie ebe o si]

  • Couscous
  • Nri nke Senegal
  • Osikapa Jollof
  • Paprykarz szczeciński
  • Ndepụta stews
  • Ndepụta nri ndị Afrịka
  1. Senegalese Fish and Rice (Thiéboudienne) Recipe (en). Saveur. Retrieved on 2019-12-14.
  2. 2.0 2.1 Troth Wells (15 March 2007). The World of Street Food: Easy Quick Meals to Cook at Home. New Internationalist, 28–. ISBN 978-1-904456-50-6.  Kpọpụta njehie: Invalid <ref> tag; name "Wells2007" defined multiple times with different content
  3. Sloley (7 June 2021). Jollof Wars: Who does West Africa's iconic rice dish best?. BBC Travel. Retrieved on 16 July 2021.
  4. Jessica B. Harris (2011). High on the Hog: A Culinary Journey from Africa to America. Bloomsbury USA, 71–. ISBN 978-1-59691-395-0. 
  5. Dale Rosengarten (30 September 2008). Grass roots: African origins of an American art. Museum for African Art, 123, 125. ISBN 978-0-945802-50-1. 

Ịgụ ihe ọzọ[dezie | dezie ebe o si]

Àtụ:African cuisine