Sambizanga (ihe nkiri)

Shí Wikipedia, njikotá édémédé nke onyobulạ
Sambizanga (ihe nkiri)
film
ahaSambizanga Dezie
ụdịpolitical film, drama film Dezie
mba osiFrance Dezie
Mmalite asụsụ ihe ngosiPortuguese Dezie
afọ/ụbọchị mbipụta1972 Dezie
Onye nduziSarah Maldoror Dezie
Odee akụkọ ihe nkiriMário Pinto de Andrade, Sarah Maldoror Dezie
onye nsonye ihe nkiriDomingos de Oliveira Dezie
ebe akụkọAngola Dezie
Ụcha anụkpa ahụcolor Dezie

 

Sambizanga bụ ihe nkiri 1972 nke Sarah Maldoror duziri ma Maldoror, Mário Pinto de Andrade, na Maurice Pons dere, dabere na akwụkwọ akụkọ 1961 The Real Life of Domingos Xavier nke José Luandino Vieira dere. E debere ya na 1961 n'oge mmalite nke Agha nke Nnwere Onwe nke Angola, ọ na-agbaso ọgụ nke ndị agha Angola na-etinye aka na Popular Movement for the Liberation of Angola (MPLA), otu ndọrọ ndọrọ ọchịchị na-emegide ọchịchị. Maldoror so di ya dee ihe nkiri ahụ, onye bụ onye ndu n'ime MPLA. [1]Sambizanga bụ ihe nkiri mbụ nke mba Lusophone Africa mepụtara.

Atụmatụ[dezie | dezie ebe o si]

A na-eme ihe nkiri ahụ na Sambizanga, mpaghara ndị na-arụ ọrụ na Luanda ebe ụlọ mkpọrọ Portuguese dị ebe a tara ọtụtụ ndị agha Angola ahụhụ ma gbuo ha. [2] 4 Febụwarị 1961, ndị agha MPLA wakporo ụlọ mkpọrọ ahụ.

Domingos Xavier, onye na-eme mgbanwe, bụ onye ndị ọrụ Portuguese na-achị achị jidere. A kpọgara ya n'ụlọ mkpọrọ dị na Sambizanga, ebe a na-eyi ya egwu ịta ya ahụhụ na ọnwụ ma ọ bụrụ na o nyeghị ndị ọrụ aha ndị otu ya. N'oge ọ nọ n'ụlọ mkpọrọ, nwunye Domingos bụ Maria na-aga n'ụlọ ikpe ọzọ, na-agbalị ịchọpụta ihe mere di ya, n'amaghị otú o si etinye aka na ọgụ megide ọchịchị. [3][4]'amaghị ya, e gburu Domingos n'ụlọ mkpọrọ.

Ndị na-eme ihe nkiri[dezie | dezie ebe o si]

  • Domingos de Oliveira dị ka Domingos Xavier
  • Elisa Andrade dị ka Maria
  • Jean M'Vondo dị ka Pita
  • Dino Abelino dị ka Zito
  • Benoît Moutsila dị ka Chico
  • Talagongo dị ka Miguel
  • Lopes Rodrigues dị ka Mussunda
  • Henriette Meya dị ka Bebiana
  • Manuel Videira dị ka onye ọrụ PIDE
  • Ana Wilson dị ka onye na-akọ akụkọ

Mmepụta[dezie | dezie ebe o si]

[3]Sambizanga dabeere na akwụkwọ akụkọ 1961 nke José Luandino Vieira, onye edemede Angola ọcha a mụrụ na Portugal onye nọrọ afọ iri na otu n'ụlọ mkpọrọ maka ọrụ ya na ọgụ megide ọchịchị na Angola.

A gbagburu Sambizanga n'ebe dị na People's Republic of the Congo n'ime izu asaa. [5]

Ọtụtụ n'ime ndị na-eme ihe nkiri na fim ahụ bụ ndị na-abụghị ndị ọkachamara na-etinye aka n'òtù ndị na-emegide ọchịchị ndị Afrịka dịka MPLA na African Party for the Independence of Guinea and Cape Verde (PAIGC). [6] Domingos [5] Oliveira, onye mere Domingos Xavier, bụ onye Angola a chụgara mba ọzọ bi na Congo; ebe Elisa Andrade, onye na-ahụ maka akụ na ụba si Cape Verde, mere Maria.

Ịtọhapụ na nnabata[dezie | dezie ebe o si]

A tọhapụrụ Sambizanga na Portugal na 19 Ọktoba 1974 mgbe Carnation Revolution gasịrị, a tọhapụrụ ya na Angola n'otu afọ ahụ mgbe nnwere onwe ya gasịrị. [7]

[8]'ide akwụkwọ na The Village Voice, Michael Kerbel jiri Sambizanga tụnyere onye na-eme ihe nkiri Soviet Russian Sergei Eisenstein na ihe nkiri 1925 Battleship Potemkin n'ihe gbasara mkpa ndọrọ ndọrọ ọchịchị ya. [9]'ide akwụkwọ na 2012 maka The Guardian, Mark Cousins kpọrọ ihe nkiri ahụ dịka otu n'ime ihe nkiri iri kachasị mma n'Africa, na-akọwa ya "dị ka ihe osise Caravaggio".

[10] Frank Ukadike toro Sambizanga maka isiokwu ụmụ nwanyị ya, na-ede na ọ "na-enye ụmụ nwanyị nlebara anya pụrụ iche, dịka ọ metụtara ọgụ mgbanwe... akụkụ ụmụ nwanyị nke ihe nkiri ahụ na-apụta ìhè... dịka ebumnuche ya bụ inye ntụkwasị obi na ụmụ nwanyị sonyere".

Maldoror meriri Tanit d'Or na 1972 Carthage Film Festival. Sambizanga gosipụtakwara na 1973 Berlin International Film Festival . [11]

[12]'afọ 2021, African Film Heritage Project weghachiri Sambizanga, atụmatụ nke Film Foundation's World Cinema Project, Pan-African Federation of Filmmakers, na UNESCO, ji ngọzi nke ezinụlọ Maldoror.

Hụkwa[dezie | dezie ebe o si]

  • Ndepụta nke ihe nkiri ndị Angola mepụtara

Edensibia[dezie | dezie ebe o si]

  1. Stewart (11 July 2018). A closer look at Angolan cinema (en). Cinema Escapist. Retrieved on 23 April 2023.
  2. Dembrow (1987). Sambizanga and Sarah Maldoror. Spot. Archived from the original on 15 March 2012. Retrieved on 23 April 2023.
  3. 3.0 3.1 "Sambizanga" de Sarah Maldoror (fr). Cases Rebelles (July 2013). Retrieved on 23 April 2023.
  4. Breitmeyer (4 June 2014). To what extent was Sarah Maldoror's Sambizanga shaped by the ideology of MPLA? (en). Buala. Retrieved on 23 April 2023.
  5. 5.0 5.1 Gugler (2003). African film: re-imagining a continent (in en). Martlesham: Boydell & Brewer, 55–56. ISBN 978-0852555620. 
  6. Frank Ukadike (1994). Black African cinema (in en). Berkeley: University of California Press, 233–235. ISBN 9780520912366. 
  7. Sandhu (31 May 2019). The hour of liberation (en). 4 Columns. Retrieved on 23 April 2023.
  8. Kerbel. "Angola: brutality & betrayal", Village Voice, 6 December 1973. (in en)
  9. Cousins (3 September 2012). African cinema: ten of the best (en). The Guardian. Retrieved on 23 April 2023.
  10. Frank Udadike (1994). "Reclaiming images of women in films from Africa and the black diaspora" (in en). Frontiers: A Journal of Women Studies 15 (1): 102–122. DOI:10.2307/3346615. 
  11. Sambizanga - Awards (en). IMDb. Retrieved on 23 April 2023.
  12. Sambizanga (1972) - projection et discussion (fr). Palais de Tokyo. Retrieved on 23 April 2023.

Njikọ mpụga[dezie | dezie ebe o si]